María Teresa Cabrera Vega je uradno prevzela položaj predsednice Nacionalnega sveta za pravosodje (JNJ) v Peruju za mandatno obdobje do leta 2026. JNJ je ključni organ v perujskem pravnem sistemu, saj je odgovoren za izbiro, imenovanje, ocenjevanje in razreševanje sodnikov ter tožilcev na vseh ravneh. Cabrera Vega je ob prisegi poudarila, da bo njeno vodenje temeljilo na neodvisnosti in nepristranskosti, kar je ključno za povrnitev zaupanja javnosti v pravosodne institucije. Nova predsednica se bo spopadala z izzivi zagotavljanja transparentnosti v času, ko se perujsko pravosodje sooča s pritiski in reformami. Njena zaprisega predstavlja začetek novega obdobja za institucijo, ki ima odločilno vlogo pri ohranjanju pravne države v državi. Cabrera Vega je v svojem nagovoru izpostavila zavezo k etičnemu delovanju in napovedala, da bo njena prioriteta zagotavljanje, da bodo na ključne položaje v pravosodju imenovani le najbolj usposobljeni kadri.

Ministrstvo za pravosodje na Bermudih je sporočilo, da so rok za oddajo mnenj v javni razpravi o posodobitvi porotnega sistema podaljšali do 31. januarja 2026. Prvotno bi se moralo posvetovanje z javnostjo zaključiti konec leta 2025, vendar so se oblasti odločile prebivalcem omogočiti dodaten čas za preučitev predlaganih sprememb. Reforma vključuje več ključnih ukrepov, med katerimi je tudi predlog za zmanjšanje števila porotnikov v posameznih sodnih procesih, s čimer želijo oblasti povečati učinkovitost pravosodnega sistema. Poleg podaljšanja roka za oddajo povratnih informacij si vlada prizadeva tudi za širšo izobraževalno kampanjo. V okviru prizadevanj za približanje pravosodja državljanom načrtujejo vzpostavitev posebnih forumov, ki bodo porotni sistem predstavili šolajoči se mladini. Namen teh dejavnosti je zagotoviti, da bodo prihodnje generacije bolje razumele svojo vlogo in odgovornosti znotraj pravnega reda otoka, hkrati pa želi ministrstvo zbrati čim širši nabor mnenj o modernizaciji zakonodaje.

Albanski predsednik vlade Edi Rama se je v torek v Parizu srečal s francoskim ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom. Srečanje je potekalo v okviru ramovega obiska v Franciji, kjer se je udeležil vrha Koalicije prostovoljcev za Ukrajino, ki ga je v Elizejski palači gostil predsednik Emmanuel Macron. Glavni temi pogovorov med Ramo in Darmaninom sta bili problematika kazenske politike ter priprava novega osnutka albanskega kazenskega zakonika, pri čemer Albanija išče strokovno podporo in izmenjavo dobrih praks s francoskimi institucijami. Poleg reforme pravosodja sta sogovornika razpravljala o širšem sodelovanju na področju notranjih zadev in varnosti. Obisk albanskega premierja v Parizu poudarja krepitev diplomatskih vezi med Tirano in Parizom, zlasti v luči albanskih prizadevanj za približevanje evropskim standardom na področju vladavine prava. Rama je ob srečanju na družbenih omrežjih delil utrinke pogovorov in izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja pri posodabljanju zakonodajnih okvirov, ki bodo podlaga za učinkovitejši boj proti kriminalu in korupciji v državi.

V Italiji so se z začetkom leta 2026 močno zaostrile politične napetosti glede napovedanega referenduma o reformi pravosodja. Ker parlamentu ob sprejetju reforme ni uspelo doseči dvotretjinske večine, je ljudsko glasovanje postalo obvezno, vprašanje datuma izvedbe pa je postalo predmet strateških prepirov. Italijanska vlada si prizadeva za čim zgodnejši termin, medtem ko opozicija in Visoki svet sodstva (CSM) poskušata postopek zavleči. Nasprotniki reforme želijo s podaljševanjem rokov ohraniti trenutni sistem volitev v sodniške organe in se izogniti novim pravilom, ki bi omejila vpliv interesnih skupin znotraj sodstva. Kampanja se je začela z ostrimi obtožbami o zavajanju javnosti, saj so se na železniških postajah pojavili plakati z napisi, da reforma sodnike podreja politiki, kar zagovorniki sprememb označujejo za neresnico. Sporne vsebine trdijo, da reforma krši neodvisnost sodstva, čeprav 104. člen italijanske ustave ostaja nespremenjen. Zagovorniki reforme, vključno s stranko Forza Italia in fundacijo Luigi Einaudi, so te navedbe označili za informacijsko prevaro in poudarjajo, da je ločitev sodniških in tožilskih karier nujen korak za ozdravitev sistema. Končno odločitev o datumu referenduma, ki bo predvidoma marca, bo moral sprejeti predsednik države Sergio Mattarella.

V Ukrajini se je vnela razprava o predlogu zakona št. 12414, ki predvideva spremembe kazenskega zakonika in naj bi bil danes obravnavan v parlamentu. Poslanka Irina Heraščenko je opozorila, da zakonodajni predlog ogroža ukrajinske protikorupcijske institucije, medtem ko je Evropska unija izrazila zaskrbljenost zaradi pritiska na Nacionalni protikorupcijski urad (NABU) in Posebno protikorupcijsko tožilstvo (SAPO). EU poudarja, da sta ti instituciji ključnega pomena za reformno agendo Ukrajine in da je finančna podpora pogojena z napredkom na področju demokratičnega upravljanja.

Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je v ponedeljek zvečer z dekretom številka 1-26 izvedel ključne spremembe v svojem kabinetu. Za novega pravnega svetovalca izvršilne oblasti je imenoval Jorgeja Subera Iso, nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča, medtem ko je Antoliano Peralta Romero prevzel vodenje novoustanovljenega ministrstva za pravosodje. Po navedbah vlade so te poteze del širšega procesa institucionalne krepitve in prilagajanja državnega pravnega sistema veljavnemu zakonodajnemu okviru. Jorge Subero Isa, ki je vrhovnemu sodišču predsedoval med letoma 1997 in 2011, velja za avtoriteto na področju ustavnega in upravnega prava. V svoji novi vlogi bo neposredno svetoval predsedstvu ter skrbel za ustavno skladnost in normativno koherentnost vladnih odločitev. Njegov predhodnik Antoliano Peralta Romero pa se seli na čelo ministrstva za pravosodje, kjer bo zadolžen za operativno izvajanje pravosodnih politik. Te spremembe odražajo prizadevanja administracije Abinaderja za modernizacijo državne uprave in zagotavljanje večje neodvisnosti pravosodnih organov.

Romunsko visoko kasacijsko in sodno sodišče (ICCJ) je v ponedeljek, 5. januarja, z žrebom določilo člane štirih petčlanskih sodnih senatov, ki bodo delovali v letu 2026. Sestavljena sta bila dva senata za kazenske in dva za civilne zadeve, ki bodo obravnavali najzahtevnejše primere v državi, vključno z odmevnimi korupcijskimi procesi. Izbor je v pravosodnih krogih sprožil razprave, saj naj bi bila približno polovica izžrebanih sodnikov na vrhovno sodišče povišana šele pred kratkim. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da so nekateri izmed imenovanih sodnikov v javnosti povezani s t. i. skupino Savonea. Ta skupina je bila v preteklosti deležna kritik zaradi kontroverznih odločitev v pomembnih sodnih postopkih. Ker bodo ti sodniki neposredno odločali o usodi političnih in gospodarskih elit, javnost in stroka pozorno spremljata postopke oblikovanja senatov, ki naj bi zagotavljali nepristranskost in vladavino prava v državi.

V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija se pravosodni organi spopadajo z rekordnim kopičenjem nerešenih preiskovalnih postopkov. Kljub prizadevanjem za zmanjšanje zaostankov se gora dokumentacije v preiskovalnih uradih nenehno povečuje, kar povzroča resne skrbi glede učinkovitosti tamkajšnjega pravosodnega sistema. Lokalne oblasti so napovedale, da bodo razmere poskušale rešiti z odpiranjem novih delovnih mest in pospešeno digitalizacijo postopkov, vendar strokovnjaki opozarjajo, da gre za dolgotrajen proces. Naraščajoče število odprtih zadev neposredno vpliva na hitrost pregona kaznivih dejanj, kar bi lahko v prihodnje ogrozilo zaupanje javnosti v pravno državo. Trenutni trendi kažejo, da pretekli ukrepi niso zadostovali za stabilizacijo razmer, zato bo v prihodnjem obdobju ključna implementacija napovedanih strukturnih reform. Pravosodje se v tej nemški deželi nahaja v kritični fazi, kjer bo uspeh odvisen predvsem od hitrosti zaposlovanja novega kadra in integracije sodobne tehnologije v vsakodnevno delo tožilcev in sodnikov.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 s serijo ukrepov, ki po mnenju pravnih analitikov sistematično razgrajujejo etične reforme in zakone, sprejete po škandalu Watergate. Trumpova administracija naj bi s temi potezami krepila predsedniška pooblastila na račun neodvisnih zveznih agencij, kar sproža zaskrbljenost tudi med konservativnimi sodniki vrhovnega sodišča. Hkrati se predsednik sooča z ostrimi kritikami znotraj lastnega tabora; nekdanji svetovalec Steve Bannon mu očita prevzemanje zunanjepolitičnih metod Hillary Clinton, medtem ko republikanci opozarjajo na odliv sredstev za vmesne volitve v njegove osebne sklade. Poleg političnih trenj so v ospredju tudi gospodarske težave in vprašanja o Trumpovi zavezi socialni varnosti. Analitiki napovedujejo, da bi se Trump lahko kmalu distanciral od svoje agresivne politike vlaganja v umetno inteligenco zaradi morebitnega poka naložbenega mehurčka in javnega nasprotovanja. Na področju notranje politike je administracija sprožila polemike z zamrznitvijo plačil za otroško varstvo zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam. V mednarodnem prostoru pa se nadaljujejo verbalni spopadi, predvsem z londonskim županom Sadiqom Khanom, ki ga Trumpovi podporniki obtožujejo neuspešnega vodenja britanske prestolnice.

Britansko ministrstvo za pravosodje je sprožilo obsežno kampanjo za pridobivanje novih sodnikov porotnikov v Angliji in Walesu, s katero želi zapolniti tisoče prostovoljskih mest. Pobuda je del širših prizadevanj za zmanjšanje zastojev v sodnem sistemu in pospešitev obravnav, s čimer bi žrtvam kaznivih dejanj zagotovili hitrejšo pravico. Načrt za zaposlovanje sledi reformam, ki jih je vlada napovedala prejšnji mesec, da bi se učinkoviteje spopadla z velikim številom nerešenih primerov na kraljevih sodiščih. Vlada poziva ljudi iz vseh družbenih slojev, naj se prijavijo za to ključno vlogo, saj sodniki porotniki obravnavajo večino kazenskih zadev, od prometnih prekrškov do manj hude kriminalitete. Z osvežitvijo sodniškega kadra želijo oblasti posodobiti sodni sistem in zagotoviti, da bo ta bolje odražal sodobno družbo, hkrati pa s povečano zmogljivostjo neposredno vplivati na zmanjšanje čakalnih dob v sodstvu, ki so se v zadnjih letih močno podaljšale.

Tajvanski pravosodni organi so začeli podrobno analizo in razpravo o prenovi sistema ljudskih sodnikov, potem ko so statistični podatki razkrili neenakomerno uporabo meril za izločitev primerov iz tega postopka. Po navedbah uradnih poročil so okrožna sodišča po državi v zadnjih treh letih obravnavala skoraj 500 primerov, pri čemer je bilo vloženih 233 zahtev za izključitev laičnih sodnikov, od katerih je bilo odobrenih približno 32 odstotkov. Svet za oceno učinkovitosti sodelovanja javnosti v sodstvu je 29. avgusta organiziral srečanje, na katerem so razpravljali o zakonodajnih spremembah, ki bi zagotovile večjo doslednost pri odločanju o tem, kateri primeri so primerni za takšno sojenje. Poleg vprašanja primernosti primerov študije kažejo, da se ljudski sodniki pri določanju kazni pogosto spopadajo z velikimi težavami. Raziskave so potrdile, da na njihove odločitve o višini kazni močno vplivajo konkretni predlogi tožilstva, kar vodi do morebitnih odstopanj v primerjavi s praksami poklicnih sodnikov. Komisija je zato predlagala obvezno uporabo informacijskih sistemov za odmero kazni, ki bi laičnim sodnikom služili kot orientacija. Hkrati se je s prenovo sistema razširil nabor kaznivih dejanj, ki spadajo pod to pristojnost, zaradi česar se je število kandidatov na seznamih za izbor povečalo na 120.000, kar povečuje verjetnost, da bodo državljani pozvani k opravljanju te dolžnosti.

Predsednik vrhovnega sodišča Pakistana Yahya Afridi je v svoji novoletni poslanici napovedal obsežne reforme pravosodnega sistema, ki jih nameravajo izvesti v letu 2026. Glavni cilji načrtovanih sprememb so izboljšanje dostopnosti do sodišč, skrajšanje sodnih zaostankov ter povečanje preglednosti delovanja celotnega sistema. Afridi je poudaril, da si bo sodstvo prizadevalo za uporabo sodobne tehnologije, ki bo služila hitrejšemu in pravičnejšemu sojenju, hkrati pa bo procese naredila razumljivejše za navadne državljane. Afridi je v sporočilu izpostavil, da je osnovna odgovornost sodstva varovanje temeljnih človekovih pravic in zagotavljanje vladavine prava. Po njegovih besedah mora biti pravičnost ne le dosežena, temveč tudi vidna vsem, kar vključuje nepristranskost in odpravo nepotrebnih zamud. Izrazil je globoko spoštovanje do državljanov, ki se na sodišča obračajo z upanjem in zaupanjem, ter obljubil, da bodo prizadevanja sodstva usmerjena v rezultate, ki so za javnost najpomembnejši: hitre odločitve ter humane in dostopne sodne postopke.

Vrhovna sodnica Lin Heng-chi je bila izvoljena za novo predsednico Združenja sodnikov Republike Kitajske (Tajvana), potem ko se je decembra lani upokojil dotedanji predsednik Shen Fang-wei. Na seji upravnega odbora, ki je potekala 2. januarja, so člani izbrali Linovo, ki je to funkcijo opravljala že v 13. mandatu združenja. Njen trenutni mandat bo trajal do naslednje skupščine članov leta 2027. Ob prevzemu funkcije je nova predsednica predstavila štiri ključne reformne usmeritve, ki vključujejo uvedbo poenostavljenih sodnih postopkov in uporabo video konferenc za obravnave obtožencev v zaporih, ki spadajo pod različne jurisdikcije. Poleg tega se bo zavzemala za vzpostavitev sistema za boljše upravljanje poteka zadev in izboljšanje delovnih pogojev za sodnike, s čimer želi povečati učinkovitost pravosodnega sistema.

V Bijelom Polju je bila zaključena rekonstrukcija Srednje elektro-ekonomske šole, vredna približno 400.000 evrov, financirana s projektom Evropske investicijske banke. Delegacija Črne gore je v Kanadi potrdila zavezanost visokim standardom v zračnem prometu. Medtem pa nizko zaupanje v sodstvo in pomanjkljive institucionalne kapacitete ostajajo ključni izzivi za Črno goro na njeni poti v Evropsko unijo, kar izpostavlja tudi Evropska komisija.